MLADI PARLAMENTARCI O POMEMBNOSTI DUŠEVNEGA ZDRAVJA

V četrtek, 23. 2., je v sejni dvorani Mestne občine Velenje potekal 33. Medobčinski otroški parlament na temo duševno zdravje otrok in mladostnikov. Na njem so sodelovali mladi parlamentarci devetih osnovnih šol iz MO Velenje, Šoštanja in Šmartnega ob Paki. Našo šolo so zastopali sedmošolci Tajda Vajngerl, Julija Kolenc, Urška Veberič, Luka Suljič, osmošolci Špela Ramšak, Tia Zupan Rehar, Matic Kačičnik ter devetošolka Neja Šmon Lah.

Po uvodnem pozdravu sekretarke  Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje, Bojane Špegelj, se je vseh 72 mladih parlamentark in parlamentarcev  razdelilo v štiri skupine, v katerih so razpravljali o tem, kaj je duševno zdravje, kako vpliva nanj naše okolje, kakšni so naši viri moči za njegovo krepitev, ter podali spremembe za krepitev našega razvoja.

Delu in razpravi v skupinah je sledil plenarni del parlamenta, ki so ga otvorili tolkalci Glasbene šole Velenje, vodila pa ga je strokovnjakinja na področju duševnega zdravja, Maša Naraločnik Sinur, univ. dipl. psih., spec. klinične psihologije. Mladi so predstavili svoje ugotovitve in predloge, nagovorila pa sta jih tudi predsednik Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje Zdenko Gorišek in podžupanja Mestne občine Velenje Aleksandra Vasiljević.

Mlade parlamentarke in parlamentarci so na 33. Medobčinskem otroškem parlamentu podali naslednje sklepe:

1. O duševnem zdravju se je potrebno veliko pogovarjati v družini, v šoli, med vrstniki. Predvsem je potrebno o temi govoriti na način, da se podirajo stereotipi o težavah z duševnim zdravjem, kajti le tako bomo osebi, ki spregovori o svojih težavah, pomagali in ne poglabljali njene stiske. Težav osebe ne smemo potlačiti, ampak jih vzeti kot skrajno resne. Mladi parlamentarci so podali pobudo, da bi v ta namen bilo potrebno starše, učitelje, vrstnike opolnomočiti z znanjem, kako prepoznati osebo v stiski, ji priskočiti na pomoč in jih voditi, da bodo sami znali krepiti svoje vire moči.
2. Šola predstavlja velik del stresa, ne le zaradi odgovornosti in velike količine nalog, ki jih postavlja pred posameznika, ampak tudi zaradi medvrstniškega nasilja in zbadanja. Mladi parlamentarci so izpostavili, da jih odraslim marsikdaj ne morejo zaupati, saj jih velikokrat ne jemljejo resno ali ne ukrepajo.
3. Izpostavili so, da si želijo več anonimnosti v šoli, da so jim vedno na voljo vsaj ena odprta vrata, kjer jih bo nekdo poslušal, slišal, jih vzel resno in pa tudi ukrepal. Želijo si več aktivnosti, ki krepijo duševno zdravje. Izrazili so zavedanje, da lahko z lastnim odnosom drug do drugega veliko prispevajo k boljšemu počutju bližnjih.
4. Pri spremembah za krepitev našega razvoja so izpostavili pomen družine, ki si zaupa in ima skupne aktivnosti, šola naj bo bolj praktična, več dni dejavnosti, več pouka v naravi, bolj kakovostna in zdrava šolska hrana, več srečanj s strokovnimi delavci …

Mladi so pokazali, da razumejo, da je duševno zdravje zelo pomembna tema, da se lahko vsakemu zgodi, da se kdaj počuti slabo in takrat mora vsak imeti ob sebi nekoga, ki ga posluša, sliši in mu pomaga. Vsak od nas pa lahko z lastnim odnosom do bližnjega veliko prispeva k boljšemu počutju bližnjih. Foto

Darja Kugonič, mentorica šolskega parlamenta